HOMEOPATSKO KONSTITUCIJSKO ZDRAVLJENJE V VETERINI

Pri homeopatskem zdravljenju upoštevamo celoto simptomov, tako bolezenskih, kot tudi posebnih, vpadljivih, značilnih, samo za to osebo. Ta skupina posebnih simptomov se pravzaprav nanaša na konstitucijo pacienta.

Konstitucija je prirojeno in pridobljeno duševno, duhovno in telesno stanje, prilagajanje in način reagiranja nekega individuma. Gre predvsem za individualnost. Telesna stran konstitucije (habitus) je izgled psa, drža, barva, turgor (napetost), telesna zgradba. Duhovna stran konstitucije pa je temperament (sangvinik, melanholik, kolerik in flegmatik). Pomembni so izraz pacienta, njegovo obnašanje, mimika, sposobnost mišljenja, sposobnost reagiranja na zunanje vplive ali samo bolezen. Zunanji vplivi so vlaga, vročina, hladnost, žalitev, okolica… Konstitucija pomeni tudi kaj vse se je nekomu v življenju že zgodilo, kako ga je to spremenilo ali oblikovalo. Vsak ima sebi lastno konstitucijo. Toda tekom svojega življenja je vsak podvržen spremenljivim življenjskim vplivom, tako od zunaj kot od znotraj in sicer na vseh nivojih; mentalnem, emocialnem in fizičnem. Z lastnim razvojem se spreminja tudi njegova konstitucija. Konstitucialno zdravljenje je značilno za klasično homeopatijo. Klasično homeopatsko zdravljenje imenujemo tudi konstitucionalno zdravljenje. Cilj je, da konstitucijo, ki je prišla iz ravnotežja (pojav bolezenskih simptomov) ponovno uravnovesimo, kar pripelje do ozdravitve.

Podatke za uspešno izbiro konstitucijskega zdravila dobimo iz poglobljene anamneze s pacientom. Pri zdravljenju živali se mora veterinar zanašati na to kaj vidi in kaj zazna z vsemi svojimi čuti. Pri živalih za razliko od človeka enostavno ne moremo dojeti vseh lastnosti , ki jih neka žival ima. Ne smemo gledati samo tipične simptome neke bolezni, ampak moramo gledati celotno sliko živali, ki trpi zaradi te bolezni. Če nam uspe izločite karakteristične in vpadljive simptome, ki jih zaznamo ob upoštevanju živali v celoti (navedbe lastnika) lažje najdemo pravo zdravilo.

Konstitucijski tip živali lahko določimo že pri čisto zdravi živali na osnovi zunanjih značilnosti (habitus), njenih prirojenih lastnosti, obnašanja in njenih sprememb med boleznijo.. Izgled neke živali je za nas velikega pomena, ker ima največji vpliv na izbiro našega zdravila.

Diagnoza konstitucijskega tipa živali nam omogoča individualno določiti sredstvo, na osnovi katerega lahko lažje ugotovimo bolezen, za katero je žival zbolela.

Konstitucijska sredstva so zdravila, ki pokrivajo temperament, obnašanje, karakter in splošne reakcije pacienta. Vsebujejo značilnosti celovite osebnosti pacienta, z njegovimi strahovi, skrbmi, žalostjo, z njegovimi odzivi na ljudi in živali iz njegovega okolja, ter njegove bolezenske simptome. Toda posamezne razlike enega zdravila lahko najdemo tako pri velikih in malih, kakor tudi pri mladih in odraslih živalih.

O konstitucijskem tipu govorimo, ko spoznamo njegovo sliko zdravila pri zdravi živali na osnovi zunanjih značilnosti (=habitus), njenih prirojenih lastnosti obnašanja in njenih sprememb med boleznijo. Similimum je tisto sredstvo, ki najbolje odgovarja bolezenskim znakom pacienta.

.