
KOREKCIJA PARKLJEV PRI GOVEDU
Povečano mlečno proizvodnjo spremljajo številne spremembe na
področju prehrane in bivanja živali. Zaradi zmanjšane odpornosti
visoko proizvodnih živali, nepravilno sestavljenih obrokov hrane
in neprimernih pogojev v hlevu in izven njega, se problemi stopnjujejo.
Prepletenosti vseh dejavnikov močno vpliva na živali tako, da
šepanje, skupaj s plodnostnimi motnjami in mastitisom predstavlja
večino zdravstvenih težav v hlevu. Funkcionalna korekcija parkljev
moramo opraviti v skladu z okoljem v katerem živijo živali. Opravljamo
jo glede na sestavo in obliko tal v hlevu, higieno, gostoto živali
na bivalni površini, proizvodnjo, ter sestavo in dolžino pohodnih
poti na pašo. Vse to postaja iz dneva v dan bolj pomembno. Korekcijo
opravimo tako, da je razporeditev teže na podplatu parklja enakomerna
in enakomerno razdeljena med vse parklje. Rast in obraba roževine
parkljev je v naravnem okolju v ravnotežju. V hlevskem okolju
pa opazimo, da se to ravnovesje poruši. Praviloma je rast malenkost
hitrejša, kot obraba, rezultat pa so dolgi in stanjšani parklji.
V naravnem okolju je razmerje med rastjo in obrabo
približno 1-2mm na mesec v korist rasti. Rast je odvisna od vremenskih
pogojev in tipa roževine. Roževina podplata in stene parklja se
obrablja in odmira, zato v naravi opazimo, da je notranji del
parklja izdolben, nosilni robovi pa razširjeni.
V hlevu je prirast roževine mnogo večji, tja do 5mm na mesec,
odvisno od površine tal, higiene, vlažnosti in prehrane. Zanimivo
je, da je obraba večja v hlevu, kot v naravnem okolju, a je tudi
rast mnogo hitrejša. Vse to pripelje do postopnega preraščanja
parklja. Najpogosteje raste zunanji parkelj zadnje noge bistveno
hitreje kot ostali, , kar pripelje do preobremenjevanja zadnjega
zunanjega parklja. Tukaj se pojavlja 90% vseh sprememb, ki povzročajo
šepanje. Zaključimo lahko, da način vhlevitve, trdnost in pohodnost
talnih površin ter prisotnost drugih bolezni odreja pogostost
funkcionalne korekcije ( 2-3 krat letno ), ki preprečuje nastanek
šepavosti.
Pripravil: Blaž Ribič,dr.vet.med.