
Sterilizacija in kastracija psov in mačk
Ljudje smo udomačenim živalim z udomačitvijo povzročili nekatere težave, ki smo jih sedaj primorani in dolžni tudi humano in brez nepotrebnega trpljenja živali tudi rešiti. Živali z udomačitvijo prej spolno dozorijo kot njihovi predniki v
naravi,poleg tega pa so ti vplivi človeka (okolja) in selekcije pripeljali do pojavov, kot so pogostejša gonitev, večja legla
mladičev, celoletna paritvena sposobnost samcev... Ker je vse te spremembe povzročil človek, jih je tudi dolžan omiliti na
čimbolj humani način, tako da bo čimveč živali zaželjenih in da bodo živele današnjemu času primerno in dostojno življenje ob
človeku.
Glavni problem pri neželjeni brejosti so mladiči, ki jih razen matere nihče ne mara. Lastniki se pogosto izogibajo stroškom
in obveznostim,ki jih predstavlja leglo in se zatekajo k raznim metodam usmrtitev, ki pa razen evtanazije niso humane. Vsem
tem nevšečnostim pa se lahko izognemo, če se pravočasno odločimo za sterilizacijo psice ali mačke oziroma kastracijo samcev.
Sterilizacija je poseg nevtralizacije samic (psic, mačk...) Ta metoda se priporoča predvsem lastnikom, ki so se odločili, da
ne želijo vzrejati mladičev.Primeren čas za sterilizacijo živali je kadarkoli v življenju, ne glede na to, če je žival že
imela več legel, eno ali nobeno. Raziskave so pokazale, da zgodnja sterilizacija (pred prvo gonitvijo) skoraj popolnoma
prepreči nastanek tumorja na mlečni žlezi. Če pa je poseg opravljen do 2.leta, je verjetnost, da bo zbolela še vedno manjša
kot pri psici, ki ni sterilizirana (za približno 25%). Kasneje je razlika zanemarljiva, kar se tiče malignih tumorjev, pri
benignih novotvorbah pa je učinek sterilizacije še vedno prisoten. Zaradi teh ugodnih učinkov v veterinarsko najrazvitejših
državah sterilizirajo psice in mačke že v 2-5 mesecu starosti.
Prvo gonjenje pri psici nastopi med 6. in 16. mesecem starosti, odvisno od pasme in okolja. Večina velikih in srednje velikih
pasem doživi to obdobje med 7. in 9. mesecem starosti. Večina mačk spolno dozori, ko dosežejo telesno težo 2,3 do 2,5
kilograma, to pa je v starosti od 6. do 9. meseca. Ponavadi se pojavi puberteta prej pri kratkodlakih kot pri dolgodlakih
mačkah.
Kastracija je poseg nevtralizacije samcev. Izvajamo jih v vseh starostnih obdobjih živali. Razlogi za operacijo so lahko
zdravstvene narave (novotvorbe, hiperplazija prostate...) ali pa da preprečimo neželjeno parjenje, gonitev in s tem povezane
neprijetne navade kot so potepanje, markiranje...
Ko pride žival na sterilizacijo ali kastracijo mora biti tešča najmanj 12 ur, nakar dobi pomirjevalo in nato injekcijski
splošni anestetik, sam poseg pa izvedemo z inhalacijsko narkozoi. Živalim v narkozi monitoriramo
življenjske funkcije z EKG-jem, pulznimoksimetrom in kapnometrom, vse rezultate pa nadzoruje anestezist.
Živali, potem ko se zbudijo iz narkoze še isti dan odpustimo in vrnemo lastnikom.
Pri kastraciji samcev odstranimo testise. Pri sterilizaciji pa se juvenilnim psicam odstranijo samo jajčniki, pri spolno
zrelih pa navadno še maternica. Pri mačkah se običajno odstranijo samo jajčniki. Po odstranitvi teh organov ni več
nevarnosti, da bi takšna žival dobila katero od bolezni rodil, denimo gnojno vnetja maternice ( ki je pri starejših psicah
dokaj pogosto in tudi zelo nevarno), tumorje na jajčnikih, maternici, idr. Sterilizirana psica tudi ne more biti navidezno
breja. Dodatna prednost sterilizacije je seveda kontrola številčnega stanja živali, ki bi se sicer pretirano namnožile. Ta
problematika je še posebej izrazita pri mačkah, kjer lahko s pravočasno sterilizacijo preprečimo kruto smrt marsikaterega
novorojenega mladička.
Neželjenih učinkov sterilizacij in kastracij je zelo malo. Po operaciji se lahko živali hitreje zredijo zaradi spremenjene
presnove, kar pa je možno omiliti z manj kalorično hrano. Pri manj kot 1% steriliziranih psic, navadno težjih od 20
kilogramov, se lahko po nekaj letih po operaciji pojavi tako imenovana inkontinenca urina, ko zaradi hormonalnih sprememb ne
morejo več zadrževati urina, ki jim občasno (največkrat med ležanjem) po kapljicah uhaja. Ta pojav se da odpraviti v veliki
večini primerov s primernimi zdravili in le redko je potrebno kirurško zdravljenje.
Pripravil: Gašper Trojner, dr.vet.med.